Samomor: večplastni fenomen (vir: emka.si)
Samomor: večplastni fenomen je naslov knjige avtorja Žige Valetiča, ki je bila sicer izdana leta 2009. V Sloveniji na področju samomora in sorodnih problematik morda pogrešamo literaturo v slovenščini, še posebej pa dela domačih avtorjev, zato je omenjeno knjigo gotovo vredno izpostaviti. Preberi celoten prispevek »
Statistika samomorov 2013. Vir: NIJZ
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 10. septembra Nacionalni inštitut za javno zdravje ponovno opozarja na vedno bolj črno statistiko samomora v Sloveniji. V letu 2013 se je število samomorov namreč zopet povečalo, kar nadaljuje negativni trend od leta 2010. Preberi celoten prispevek »
Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra. Letos na problematiko samomora opozarjamo z geslom “Preprečevanje samomora – ves svet povezan”, s čimer želimo zavest o problematiki samomora razširiti na vse. Samomor namreč ni le tragedija za svojce in druge bližnje umrlega, temveč v večjem merilu hud družbeni problem, kateremu se je treba nujno posvetiti.
Prav povezanost lahko pomaga – vseh samomorov ne moremo preprečiti, gotovo pa nekatere lahko. To dosežemo prav s posvečanjem dodatne pozornosti bližnjim in tistim, ki se nam zdijo osamljeni, depresivni in potrebni pomoči. Včasih zadostuje že objem in pogovor, v resnejših primerih pa je najboljši način preprečevanja samomora strokovna pomoč.
Ker le redko lahko neposredno pomagamo pri preprečevanju samomora, je še bolj pomembno, da poskrbimo še za drugačno obliko pomoči – širimo ozaveščanje o problematiki samomora, ki je v Sloveniji še posebej pereča. V letu 2013 smo zabeležili 448 samomorov, torej več kot en samomor na dan! Neposredno ali posredno pomagajmo vsem, ki so v stiski, in skupaj, povezani znižajmo število samomorov v iztekajočem se letu 2014.
Robin Williams, 1951-2014
Da depresija ne izbira žrtev žal dokazuje tudi samomor znanega igralca in komika Robina Williamsa, ki si je pri 63. letih vzel življenje. Samomor je sledil dolgotrajnemu boju z depresijo (Williams je trpel za bipolarno motnjo razpoloženja), pa tudi alkoholizmu, zasvojenosti in drugim težavam, poročajo tudi o Parkinsonovi bolezni.
Depresija se je še enkrat več tragično izkazala za bolezen sodobnega časa, ki lahko prizadene vsakogar. Psihično zdravje pri bogatih in slavnih ljudeh nikakor ni samoumevno, pogosto se prav takšni ljudje spopadajo z zahrbtnimi duševnimi boleznimi. V takšnih primerih namreč rešitve ne najdemo v zdravilih, temveč pomaga le terapija, pogosto pa tudi korenita sprememba življenjskega sloga.
Robina Williamsa se lahko le spominjamo po njegovem polnem življenju in nesmrtnih dosežkih, ki nam jih je zapustil. Upamo pa, da bo tragični dogodek vsaj nekoliko osvetlil problematiko, ki navkljub zaskrbljujočemu številu samomorov med višjimi sloji prebivalstva ostaja v ozadju.
Samomor med mladimi
Samomor med mladimi je še posebej zaskrbljujoče področje, na katerega moramo biti pozorni pri iskanju rešitev za visoko stopnjo samomorilnosti. Število samomorov med mladimi do 24. leta starosti predstavlja povprečno od 10% do 15% vseh samomorov, kar se morda ne sliši veliko, glede na to da mladi sestavljajo okoli 30% svetovne populacije, a vedeti moramo, da je prav pri mladih odločitev za samomor najmanj razumljiva, prav tako lahko mladim najbolj učinkovito pomagamo. Preberi celoten prispevek »
Samomor je ena tistih pomembnih tem, katerim se v vsakodnevnem življenju posveča zelo malo pozornosti in katerim bi se morali prav zaradi njihove pomembnosti posvetiti pogosteje. V Sloveniji, kot tradicionalno konzervativni državi, se je ta tema odrivala na rob družbenega in posledično tudi medijskega prostora, čemur so v veliki meri pripomogli različni režimi in oblasti, ki so imele v preteklem stoletju možnost krojiti socialni mozaik Slovenk in Slovencev. Ob pomembnih družbenopolitičnih spremembah na prelomnici osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja smo morali kot narod temeljito spremeniti naš vrednostni sistem in hkrati spremeniti našo perspektivo na pomen in odpravljanje vzrokov samomorov. Začelo se je dajati večji pomen prevenciji in javni debati, kljub temu pa lahko rečemo, da se to še ni razvilo do te stopnje, ki bi ustrezala nekemu konstruktivnemu reševanju očitne problematike.
