Samomor in družbeni vidiki

Samomor je ena tistih pomembnih tem, katerim se v vsakodnevnem življenju posveča zelo malo pozornosti in katerim bi se morali prav zaradi njihove pomembnosti posvetiti pogosteje. V Sloveniji, kot tradicionalno konzervativni državi, se je ta tema odrivala na rob družbenega in posledično tudi medijskega prostora, čemur so v veliki meri pripomogli različni režimi in oblasti, ki so imele v preteklem stoletju  možnost krojiti socialni mozaik Slovenk in Slovencev. Ob pomembnih družbenopolitičnih spremembah na prelomnici osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja smo morali kot narod temeljito spremeniti naš vrednostni sistem in hkrati spremeniti našo perspektivo na pomen in odpravljanje vzrokov samomorov. Začelo se je dajati večji pomen prevenciji in javni debati, kljub temu pa lahko rečemo, da se to še ni razvilo do te stopnje, ki bi ustrezala nekemu konstruktivnemu reševanju očitne problematike.

Pogledi na sam akt samomora se razlikujejo od kulture do kulture, vere in države, kar se pokaže skozi njihovo zakonsko ureditev na tem področju. Zanimivo je dejstvo, da je stopnja samomorov v razvitejših državah z značilno liberalno ekonomsko ureditvijo večja (npr. Japonska) kot pa v državah z nižjim BDP-jem na prebivalca, ki temeljijo na neki socialni ideji, npr. Kuba, Venezuela. Seveda je razmerje med številom samomorov in številom prebivalcev odvisno od vsake posamezne države, se pravi kuture, vere in drugih okoliščin. Slovenija je imela na primer leta 2009 34,6 samomorov na 100,000 prebivalcev med moškim prebivalstvom in 9,4 med ženskim. Pomemben je tudi podatek, da je stopnja uspelih samomorov večja med moškimi, medtem ko je število poskusov samomorov do trikrat višja pri ženskah, še posebej med mlajšimi do 18 let (o razlogih za to, predvsem pa nasplošno o samomoru med mladimi, bom več povedal v naslednjem zapisu). Značilen porast v zadnjih dvajsetih letih opažamo v  tako imenovanih tranzicijskih državah, ki so občutile neusmiljen prehod iz socialističnega samoupravnega sistema na liberalno ekonomski, katerega prehod je zaznamovala nenadna izguba delovnih mest za večje število prebivalcev, drastično povečanje socialnih razlik in ponovno iskanje družbenih vrednot in svoje identitete. Vsekakor je bila odločilna tudi vera in z njo kultura, ki sta pomembno vplivali na število in interpretacijo samomora v družbi. Krščanska, judovska in islamska na primer smatrajo samomor kot greh in znak nevere, medtem ko je bil na Japonskem do nedavnega tako imenovani častni samomor ali po japonsko harakiri družbeno povse sprejemljiv. Ta je bil do sedemdesetih let 20. stoletja skoraj neformalna obveza v primeru “večje sramote”.

Ob seštevku vseh dejavnikov je samomor vsekakor eden največjih izzivov, s katerimi se mora soočiti vsaka družba, problem, katerega se ne bi smelo zanemarjati, še posebej v splošni gospodarski, finančni in predvsem krizi družbeni vrednot, v kateri se nahaja svet in s tem tudi Slovenija. Ta problem je hkrati indikator družbene solidarnosti, enotnosti in tolerance, in prav zaradi tega je najboljša prevencija gradnja in vzgoja močne in predvsem strpne družbe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja