Samomor med mladimi

Samomor med mladimi je še posebej zaskrbljujoče področje, na katerega moramo biti pozorni pri iskanju rešitev za visoko stopnjo samomorilnosti. Število samomorov med mladimi do 24. leta starosti predstavlja povprečno od 10% do 15% vseh samomorov, kar se morda ne sliši veliko, glede na to da mladi sestavljajo okoli 30% svetovne populacije, a vedeti moramo, da je prav pri mladih odločitev za samomor najmanj razumljiva, prav tako lahko mladim najbolj učinkovito pomagamo.

V Sloveniji je samomor med tremi najpogostejšimi vzroki za smrt med mladimi. Na letni ravni to pomeni okoli 20 samomorov, morda še bolj zgovorno pa je število poskusov samomorov, ki znaša vsaj okoli 400. Tako kot pri skoraj vseh drugih statističnih enotah je tudi pri mladih večji delež samomorov med moško populacijo, medtem ko je število poskusov samomora višje pri dekletih. Razlogi za samomorilne misli so namreč pri mladostnikih precej različne – fantje samomor vzamejo kot resno končno dejanje, saj že prej izčrpajo vse alternative, dekleta pa hočejo s poskusom samomora zbuditi pozornost in opozoriti na svoje tegobe. Temu primerna je tudi izbira načina samomora – pri fantih prevladuje obešanje in strelno orožje, pri dekletih pa manj učinkovite tablete in podobno.

Samo statistika pa nam pri reševanju problema samomora pri mladih ne bo veliko pomagala. Samomor je proces, ki ga pri mladih lahko dovolj zgodaj prepoznamo in učinkovito odpravimo, zato je pomembno, da se z mladostniki dovolj in na pravi način ukvarjamo. Poznati moramo najpogostejše vzroke za samomor med mladimi ter znake samomorilnih misli pravočasno prepoznati. Na prvem mestu med vzroki za samomor med mladimi so duševne bolezni, ki jih ima kar 90% mladih samomorilcev, skupaj s tem pa so pogosto prisotni občutki, ki mlade pripeljejo do samomorilnih misli. To so občutki osamljenosti in zapostavljenosti, pozabljenosti, žalosti in nesprejetosti. V teh letih veliko takšnih občutkov izvira iz neurejenih družinskih razmer, problematični pa so lahko seveda tudi odnosi z vrstniki. Vzroki takšnih občutkov so pogosto v osebnostnih in drugih težavah mladostnikov – nizka samopodoba, alkoholizem, neuspehi… Za veliko večino teh dejavnikov lahko rečemo, da so odpravljivi ob primerni skrbi za otroka oziroma mladostnika. Velika večina mladih samomorilcev namreč samomor uporabi kot zadnji izhod pred katerim (in tudi s katerim) hočejo opozoriti na svoje težave in poklicati na pomoč. Če se v takšnih trenutkih ne morejo na nikogar obrniti, se samomorilne misli lahko zaklučijo z dejanskim poskusom samomora.

“Stiske so sestavni del življenja in so večinoma vse rešljive, življenje pa je eno samo in se ne vrne.”

– Dr. Nuša Konec, spec. soc. med.

Samomor je tudi pri mladih proces, ki ga spremljajo številni dejavniki, ki jih lahko prepoznamo in tako samomor preprečimo. Ker pa mladostniki pogosto reagirajo impulzivno, se ne zatečejo po pomoč in o samomoru nočejo govoriti, moramo biti pri tej starostni skupini še posebej pozorni na duševne in osebnostne spremembe, ki lahko nakazujejo na samomorilne misli. Ne pozabimo, prav med mladimi je največ možnosti, da samomor preprečimo in v celoti odpravimo dejavnike, ki so do samomorilnih misli ali poskusa samomora privedli. V prvi vrsti pa je pomembno, da do mladostnikov gojimo zdrave in spoštljive odnose, ne glede na to, ali gre za družinske ali prijateljske vezi, odnose v šoli, na delovnem mestu, med vrstniki ali kje drugje.