Statistika samomorov 2013. Vir: NIJZ
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 10. septembra Nacionalni inštitut za javno zdravje ponovno opozarja na vedno bolj črno statistiko samomora v Sloveniji. V letu 2013 se je število samomorov namreč zopet povečalo, kar nadaljuje negativni trend od leta 2010. Preberi celoten prispevek »
Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra. Letos na problematiko samomora opozarjamo z geslom “Preprečevanje samomora – ves svet povezan”, s čimer želimo zavest o problematiki samomora razširiti na vse. Samomor namreč ni le tragedija za svojce in druge bližnje umrlega, temveč v večjem merilu hud družbeni problem, kateremu se je treba nujno posvetiti.
Prav povezanost lahko pomaga – vseh samomorov ne moremo preprečiti, gotovo pa nekatere lahko. To dosežemo prav s posvečanjem dodatne pozornosti bližnjim in tistim, ki se nam zdijo osamljeni, depresivni in potrebni pomoči. Včasih zadostuje že objem in pogovor, v resnejših primerih pa je najboljši način preprečevanja samomora strokovna pomoč.
Ker le redko lahko neposredno pomagamo pri preprečevanju samomora, je še bolj pomembno, da poskrbimo še za drugačno obliko pomoči – širimo ozaveščanje o problematiki samomora, ki je v Sloveniji še posebej pereča. V letu 2013 smo zabeležili 448 samomorov, torej več kot en samomor na dan! Neposredno ali posredno pomagajmo vsem, ki so v stiski, in skupaj, povezani znižajmo število samomorov v iztekajočem se letu 2014.
Samomor med mladimi
Samomor med mladimi je še posebej zaskrbljujoče področje, na katerega moramo biti pozorni pri iskanju rešitev za visoko stopnjo samomorilnosti. Število samomorov med mladimi do 24. leta starosti predstavlja povprečno od 10% do 15% vseh samomorov, kar se morda ne sliši veliko, glede na to da mladi sestavljajo okoli 30% svetovne populacije, a vedeti moramo, da je prav pri mladih odločitev za samomor najmanj razumljiva, prav tako lahko mladim najbolj učinkovito pomagamo. Preberi celoten prispevek »
Samomor je ena tistih pomembnih tem, katerim se v vsakodnevnem življenju posveča zelo malo pozornosti in katerim bi se morali prav zaradi njihove pomembnosti posvetiti pogosteje. V Sloveniji, kot tradicionalno konzervativni državi, se je ta tema odrivala na rob družbenega in posledično tudi medijskega prostora, čemur so v veliki meri pripomogli različni režimi in oblasti, ki so imele v preteklem stoletju možnost krojiti socialni mozaik Slovenk in Slovencev. Ob pomembnih družbenopolitičnih spremembah na prelomnici osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja smo morali kot narod temeljito spremeniti naš vrednostni sistem in hkrati spremeniti našo perspektivo na pomen in odpravljanje vzrokov samomorov. Začelo se je dajati večji pomen prevenciji in javni debati, kljub temu pa lahko rečemo, da se to še ni razvilo do te stopnje, ki bi ustrezala nekemu konstruktivnemu reševanju očitne problematike.
