Težko si predstavljamo, kako sploh lahko človek premaga željo po življenju in strah pred smrtjo. Pa vendar so nekateri tako obupani, da ne vidijo več drugega izhoda. Poglejmo si nekaj najpogostejših razlogov, zaradi katerih si ljudje vzamejo življenje.

• Zavrnitve. Nekateri, ki so veliko pretrpeli zaradi zavrnitve staršev ali prijateljev, vidijo samomor kot rešitev za vse težave. Večina ljudi, ki se zato tako odloči, prihaja iz razrušenih domov, kjer so jih starši pustili pri starih starših ali drugih sorodnikih. Vzgajala jih je družba, ‘ulica’ in se, ker se počutijo odrinjene, odločijo končati življenje.

• Sram. To je zelo pogost razlog samomora. Ker je nekdo naredil nekaj, kar je prepovedano, npr. kraja, prešuštvovanje, umor, ga vest preganja in občuti tako močno krivdo, da si vzame življenje. Pogosto smo temu pojavu priča v času velikih gospodarskih kriz, ko zaradi napačnih odločitev posamezniki povzročijo propad podjetja.

• Neuspeh. Neuspel zakon, nedokončano šolanje, propadli posli, nedosegljivi cilji in ostali neuspešni projekti v življenju, lahko posameznika kaj kmalu “prepričajo,” da ni vreden da živi, ker ne bo nikoli nič uspel ustvariti v življenju. Dobro je vedeti, da so takšni občutki v veliki večini primerov prehodni, torej bodo s časom minili.

• Trde droge. Droge lahko povzročijo zmedo v posameznikovem razmišljanju in ga navedejo, da naredi tisto, česar sicer nikoli ne bi. Lahko se izzove medtem ko je nekdo pod vplivom droge, ali pa v času krize – pomanjkanja droge. Misel na samomor se pojavlja pri tistih, ki so od droge odvisni že dlje časa.

• Neozdravljiva bolezen. Ob nekaterih boleznih se včasih posamezniki odločijo, da ne bodo več prenašali vseh telesnih in mentalnih bolečin zaradi bolezni, in raje končajo svoje življenje. Nekaj bolezni, ki lahko k temu privedejo: “Ciroza jeter, pljučni rak in še nekateri, levkemija, AIDS… predvsem pa psihične bolezni. Med temi sta najbolj izpostavljeni depresija in shizofrenija. V zvezi s tem razlogom se pojavlja tudi problematika evtanazije in vprašanje legitimnosti pomoči pri samomoru.

• Izgube. Od izgube premoženja, dragih, podjetja, službe… lahko zaradi frustracije na misel pride tudi samomor. Seveda gre v skrajnih primerih za zelo velike izgube – v takšnih primerih človek izgubi vse, za kar je prej živel. Takšnemu človeku lahko pomagamo tako, da mu pokažemo nov začetek.

• Revščina. Revščine ne želi nihče izkusiti. Če si nekdo ne more privoščiti treh obrokov na dan, primerno obleči sebe in družine, plačati stroškov šolnine za otroke, spodobnega stanovanja in še česa drugega, lahko po nekem določenem času začne razmišljati o nesmislu življenja. V stanju skrajne revščine se pojavijo tud misli o samomoru.

• Diskriminacija. Diskriminacija kakršnekoli vrste bi lahko privedla do čustvene ali psihološke napetosti, ki bi se lahko stopnjevala do samomora.

Omenjeni razlogi za samomor vsekakor niso edini, so pa najbolj pogosto omenjani in v večini tudi hitro opazni. Vedeti pa je treba, da je samomor vedno posledica zapletenega in dolgotrajnega notranjega boja osebe, zato ne moremo točno določiti, kateri vzroki za samomor so odločilni. Vedno se v posameznem primeru prepletajo različni razlogi, zato je tudi odvračanje od samomora pogosto težka naloga za psihiatre in druge strokovne delavce.